Konji haflinške pasme so mali konji, ki so nastali s križanjem avstrijskih avtohtonih alpskih tovornih kobil in arabskih žrebcev. Haflingerji dosežejo povprečno telesno maso TM = 400 kg in velikost najmanj VV = 135 cm. Po barvi so povečini lisjaki s svetlejšo, redkeje pa tudi s temnejšo grivo. Telesne značilnosti teh konj so:

•  glava je kratka, suha in plemenita z ravno do zmerno vbočeno nosno linijo in širokim čelom, ter velikimi, jasnimi očmi;

•  vrat je srednje dolg in dobro omišičen;

•  trup je dolg, širok in globok, z dobro izraženim vihrom, s srednje dolgim in dobro omišičenim hrbtom, s kratkimi ledji ter z zmerno položnim in dobro omišičenim križem;

•  okončine so pravilno oblikovane, čvrste, a suhe, z dobro grajenimi sklepi ter čvrstimi in pravilno oblikovanimi kopiti;

•  gibanje je enakomerno in hodi so izdatni.

Za haflingerje so značilni; skladna telesna zgradba, čvrst telesni ustroj, dobro izkoriščanje krme in dobra plodnost, ter vsestranska uporabnost. Haflinger je uporaben za različne namene. Je zelo dober delovni konj ter predstavlja dopolnilo in nadomestilo kmetijske mehanizacije v hribovitih območjih. Ker je uporaben tudi za rekreacijsko jahanje , je zlasti primeren za potrebe turističnih kmetij in različnih športnorekreacijskih in turističnih centrov. Rejci konj haflinške pasme so od leta 1999 povezujejo v Združenje rejcev hladnokrvnih konj in haflingerjev Slovenije.

Zgodovina

Njegova ožja domovina je mesto Hafling pri Meranu (Italija), sicer pa je razširjen po celotnem Poadižju in Tirolski. Nastal je s križanjem malih alpskih kobil s polnokrvnimi arabskimi žrebci. 133 El Bedavi XXII (158 cm visok, plemenit in mišičast lisjak s čvrstim in ravnim hrbtom ter pravilnimi in izdatnimi hodi ter zelo dobrim temperamentom), ožrebljen leta 1868 v kobilarni Radautz, je prvi arabski žrebec, ki je oplemenjeval.